Investiranje na podlagi življenjskega cikla upošteva vidik, da je celotno premoženje vlagatelja sestavljeno iz človeškega in finančnega kapitala. Človeški kapital ni nič drugega kot sedanja vrednost vseh plač, ki jih bo posameznik zaslužil tekom delovne dobe. Drugače povedano, z vsako prejeto plačo se človeški kapital posameznika zniža, ker se pretvori v finančni kapital. Zato je slednji v trenutku prve zaposlitve posameznika praviloma na najnižji, človeški kapital pa na najvišji ravni. Vendar ob predpostavki, da zaposleni tekom delovne dobe varčuje in investira, vrednost finančnega kapitala narašča hitreje od upadanja človeškega kapitala, zaradi česar celotno premoženje vlagatelja narašča vse do njegove upokojitve (Slika 1).
Slika 1: Človeški kapital, finančni kapital in celotno premoženje v času delovne dobe vlagatelja
Ali je vaša zaposlitev bolj kot delniška ali bolj kot obvezniška naložba?
Kratek odgovor se glasi, če imate stabilen dohodek je vaša zaposlitev »obvezniška naložba«, ravno nasprotno pa nihajen dohodek predstavlja »delniško naložbo«. Bolj plastično povedano, zaslužek nepremičninskega agenta ali pa zavarovalnega zastopnika se giblje glede na realizirano prodajo, zato je njuna zaposlitev opredeljena kot delniška naložba. Po drug strani pa plača denimo učitelja ali pa knjižničarja praktično ne niha ter je njuna zaposlitev bolj podobna obvezniški naložbi. Ker ni priporočljivo, da se dohodek posameznika in njegovo finančno premoženje gibljeta povsem v enaki smeri (pregovor: ne nosi vseh jajc v isti košari), lahko nekdo z »obvezniško« zaposlitvijo sprejema višje naložbeno tveganje kot drug z »delniško«. Torej, če je vaš odgovor na zastavljeno vprašanje obvezniška naložba, vam priporočamo, da večji delež finančnega premoženja razporedite med bolj tvegane – delniške naložbe, v nasprotnem primeru pa med nizko tvegane obvezniške naložbe.
Vloga človeškega kapitala pri alokaciji finančnega portfelja
V celotnem premoženju mladega vlagatelja prevladuje delež človeškega kapitala, zato praviloma lahko ta sprejema višje naložbeno tveganje kot starejši vlagatelj z večjim deležem finančnega kapitala. Namreč ob korekciji na finančnih trgih, zaradi različnega razmerja v sestavi celotnega premoženja, večjo izgubo zabeleži starejši vlagatelj. Drugi bolj pomemben argument pa je mladost vlagatelja, saj lahko z dodatnim delom ter z daljšim naložbenim horizontom mlad vlagatelj nadoknadi morebitne kratkoročne izgube na finančnih trgih, medtem ko nekdo tik pred upokojitvijo te možnosti nima. Iz tega izhaja tudi ključno vodilo pri investiranju v sklade življenjskega cikla, ki narekuje, da se glede na starost vlagatelja prilagaja sestava njegovega portfelja iz bolj tveganih delniških v bolj konservativne obvezniške naložbe.
Kako poteka vlaganje v sklade življenjskega cikla?
Vlaganje na podlagi življenjskega cikla se glede na starost vlagatelja razdeli na tri obdobja: V obdobju akumulacije mladi zaposleni z namenom doseganja višje pričakovane donosnosti vlagajo v pretežno delniške naložbe. Razmerje med obveznicami in delnicami je torej v prid slednjim (Dinamični sklad). V obdobju konsolidacije ko je posameznik dlje oddaljen od prve zaposlitve kot do upokojitve, je zanj bolj primeren portfelj z nižjim tveganjem. Posledično se v tej fazi posamezniku, na račun delnic, poveča izpostavljenost do obvezniških naložb (Uravnoteženi sklad), do trenutka ko zadnjih nekaj let pred njegovo upokojitvijo praktično celoten portfelj sestavljajo obvezniške naložbe (Zajamčeni sklad). Zadnje obdobje predstavlja vnovčenje ko vlagatelj ob upokojitvi v obliki rente začne koristiti svoje prihranke, privarčevane med delovno aktivno dobo.
