Komentar dogajanja na finančnih trgih junij 2017

V zaključku preteklega mesecu je predsednik ECB, Mario Draghi, z nekoliko spremenjeno retoriko, ki je vlagatelji do sedaj z njegovih govorov niso bili vajeni, vznemiril tako delniške kot obvezniške trge evroobmočja. Vlagatelji so namreč Draghijeve besede razumeli kot približevanje konca izjemno ohlapne denarne politike ECB, kar je povzročilo tudi rast vrednost evra napram ameriškemu dolarju. Slednje je  predstavljalo tudi ključen razlog za negativno donosnost svetovnega delniškega portfelja v mesecu juniju (MSCI World -1,16 % v EUR).

Čez lužo so vlagatelji spremljali rezultate stresnih testov ameriških bank, ki so pokazali, da so te bistveno bolj kapitalsko okrepljene kot pred zadnjo recesijo in lahko prestanejo celo scenarij občutnega gospodarskega ohlajanja. Na ameriškem borznem parketu so vlagatelji bili deležni tudi  sicer pričakovane odločitve ameriške centralne banke (Fed) o ponovnem dvigu referenčne obrestne mere ter nespremenjeni napovedi o tretjem letošnjem dvigu do izteka tekočega leta. Janet Yellen, guvernerka Fed, je sporočila tudi načrt glede začetka zmanjševanja portfelja ameriške centralne banke, ki ima za 4.500 milijard dolarjev državnih in drugih obveznic še iz obdobja reševanja finančne krize.

Krivec za negativno donosnost borznih indeksov surovinsko bogatih držav pa je junijski upad cene nafte, ki je sredi meseca dosegla najnižjo vrednost od novembra lanskega leta.  Razlog za nadaljevanje nizkih cene nafte je v presežni ponudbi na trgu ter v pričakovanjih vlagateljev, da se bo trend hitrejše rasti ponudbe od povpraševanja po nafti nadaljeval tudi v prihodnjem letu.