Ameriške delnice so se 10. marca 2009 dvignile kot feniks iz pepela in takrat verjetno ni bilo borznega vlagatelja, ki bi si upal napovedati, da bo iz tega nastal drugi najdaljši bikovski trg (izraz za najmanj 20 % rast tečajev od pred tem doseženega dna) v zgodovini borznega indeksa S&P 500. Omenjeni indeks je namreč od takrat zabeležil že sedem let in pol rasti, ne da bi med tem upadel za več kot 20% (v USD), oziroma v žargonu vlagateljev začel medvedji trg. Ravno nasprotno, v avgustu smo bili priča dogodku, ko so osrednji ameriški indeksi S&P 500, Dow Jones in Nasdaq na isti dan dosegli rekordne vrednosti. Ker smo takšen mejnik nazadnje videli v prejšnjem tisočletju, tik pred pokom tehnološkega balona v letu 2000, se marsikateri vlagatelj danes sprašuje ali smo že blizu obrata trenda rasti tečajev delnic.
Značilnosti bikovskega in medvedjega trga
Borzni trgi se več časa gibljejo v pozitivnem (bika) kot v negativnem območju (medveda). Posledično je bikovski trg v povprečju bolj intenziven in prinaša bistveno večje spremembe borznih tečajev v primerjavi z medvedjim trgom. Nasprotno pa je medvedji trg manj intenziven, vendar kljub temu vzbuja veliko strahu in panike med vlagatelji ter posledično povečujejo tveganje sprejetja odločitve o prodaji naložb v napačnem trenutku. Višja pričakovana donosnost, ki jo vlagatelj lahko doseže v bikovskem trgu tako ni nič drugega kot zgolj pričakovana nagrada za prevzemanje naložbenega tveganja v času medveda in borznih korekcij. Za bolj nazoren prikaz vzemimo dva vlagatelja, recimo jima Ana in Luka. Portfelj vlagateljice Ane, ki je 1.000 EUR vložila v ameriške delnice ravno na najnižji točki v letu 2009, je danes vreden več kot 3.500 EUR (19 % letna donosnost). Po drugi strani Luka ni imel takšne sreče z izbiro trenutka vstopa na borzo, saj je 1.000 EUR vložil pred začetkom finančne krize, ravno na rekordni vrednosti indeksa S&P 500 v letu 2007. Vendar kljub začetnemu vpadu premoženja (-53%), danes vrednost njegovega portfelja znaša približno 1.700 EUR (6 % letna donosnost) ob predpostavki, da je Luka pri svoji odločitvi vstajal vse do danes* .
Kaj žene borznega bika na Wall Streetu?
Med razlogi za rast na delniških trgih, tudi na Wall Streetu, lahko izpostavimo vlogo centralnih bank, ki v zadnjih letih finančne trge preplavljajo s poceni denarjem. Programi kvantitativnega sproščanja, namenjeni spodbujanju šibkega gospodarskega okrevanja so zahtevane donosnosti na državne in podjetniške obveznice potisnili na zgodovinsko nizke nivoje. Vlagatelji, ki želijo dosegati višjo donosnost na vložena sredstva zato selijo svoje finančno premoženje iz obvezniških v delniške naložbe in s tem dvigajo cene le-teh. Drugi razlog za rast cen ameriških delnic pa je v robustnem okrevanju največjega svetovnega gospodarstva. Gonilo rasti tamkajšnjega bruto domačega proizvoda predstavlja domač potrošnik, saj prispeva več kot dve tretjini k celotnemu ameriškemu BDP. Dobro razpoloženje potrošnika onkraj Atlantika pa je posledica nižanja stopnje brezposelnosti, ker ta dviga pričakovanja o rasti plač. Optimizem med potrošniki se odraža tudi na rasti poslovanja ameriških družb, ki posledično odpirajo nova delovna mesta. Ta pozitivni zagon, ki v ZDA traja že več let je potisnil stopnjo brezposelnosti pod 5,0%, dobički borznih družb pa so se praktično podvojili.
Korekcija – normalen pojav na borzi
Če vlagate in varčujete na dolgi rok, imejte kot prvo v mislih, da čas dela za vas. Namreč več kot 100 letna zgodovina na razvitih borzah kaže, da korekcije na pričakovano dolgoročno donosnost delnic (9% letno) bistveno ne vplivajo. Drugače povedano, z daljšanjem dobe varčevanja se povečuje verjetnost, da bo dejanska dosežena donosnost vlagatelja enaka pričakovani. Kot drugo, razpršitev premoženja je edino brezplačno kosilo na finančnih trgih, ki omogoča dolgoročnemu vlagatelju učinkovito zavarovanje pred borznimi korekcijami. Pri tem svetujemo, da posameznik ne prevzema zanj prekomernega naložbenega tveganja ter pri svoji odločitvi vztraja ne glede na kratkoročna nihanja na borzah. Vlagatelji, ki se držijo tega naložbenega nasveta, v času borznih korekcij tako ne hitijo panično prodajati naložb ravno v najmanj primernem trenutku, temveč priložnost lahko izkoristijo za nakupe »s popustom«.
