Novice  

Daljša bolniška odsotnost pomeni izpad dohodka



Zavarovanje bolniške odsotnosti in izpada dohodka, PRVA varnost

V primeru delovne nesposobnosti smo najprej na bolniškem dopustu, kar že pomeni manjši izpad dohodka, saj je nadomestilo le redko stoodstotno (samo v primeru poškodb na delu in poklicnih bolezni). Hkrati zaposleni ni upravičen do nadomestila stroškov prevoza, malice, stimulacij in podobno.

Povprečna invalidska pokojnina leta 2016 je bila nižja od 500 evrov.

Prav je, da se zavedamo, da zdravljenje oziroma rehabilitacija pogosto povzroča dodatne stroške (nakup zdravil in pripomočkov za lajšanje posledic bolezni, dražja prehrana in prehranski dodatki, prevozi na zdravniške preglede, samoplačniške zdravstvene storitve …).

Pogosto oboleli potrebuje dodatno pomoč, prevoze ali nego, zato mora na dopust ali bolniško še eden od ožjih družinskih članov, ki prav tako posledično utrpi zmanjšanje prihodka. Kadar sta bolezen ali poškodba tako hudi, da obstaja velika verjetnost, da se ne bomo več vrnili na delovno mesto, nas invalidska komisija označi za invalidskega upokojenca. V tem primeru nam zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) izračuna invalidsko  pokojnino, ki je odvisna od naše pokojninske osnove in delovne dobe. Povprečna invalidska pokojnina leta 2016 je bila nižja od 500 evrov. Tudi če se zaradi zmanjšane delovne sposobnosti upokojimo za polovični delovni čas, bodo naši prihodki trajno nižji, saj bo polovico prihodkov predstavljala plača, preostalo pa nadomestilo, ki bo izračunano na podlagi delovne dobe in plačanih prispevkov pred nastankom invalidnosti.

 

Napovedujejo se spremembe zakonodaje

V predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je od 1. februarja 2017 v javni razpravi, ministrstvo za zdravje predlaga časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer na eno leto. »Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške,« je ob predstavitvi zakona povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. To je sicer res: Slovenija je razen Bolgarije edina država v EU, ki časovno ne omejuje pravice do bolniškega nadomestila. Hkrati je Slovenija ena redkih držav EU, ki ne ponuja rešitev za zavarovanje izpada dohodkov v času daljših bolniških odsotnosti ali trajne nesposobnosti za opravljanje primernega dela. Pomemben problem je tudi slaba ozaveščenost prebivalstva, saj na to problematiko opozarjajo le redki posamezniki in združenja.

Združenje onkoloških bolnikov je ob predstavitvi nove zakonodaje opozorilo: »Bolniki z rakom, ki ne bodo pozdravljeni v dvanajstih mesecih, na kolikor bi bolniške omejila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bodo prisiljeni v status začasnih invalidov in bodo postali nov socialni problem.« V združenju tudi opozarjajo, da je bolnik po zaključku začasnega statusa invalida, ko je rehabilitiran in pripravljen za vrnitev v delovno okolje, nezaposljiva oseba z zelo nizkimi osebnimi prejemki in primanjkljajem delovne dobe za čas začasne invalidske upokojitve. »Bolnik, čeprav je motiviran in fizično sposoben za delo ter družbeno koristnost, doživlja osebne stiske, degradacijo in socialno oziroma finančno stisko. Bolnikova družina lahko zaradi zelo spremenjenih socialnih in finančnih okoliščin postane socialni problem države!« (Združenje onkoloških bolnikov, marec 2017.) Nekaj dejstev in statističnih podatkov za tujino in Slovenijo:

  • Eden od štirih prebivalcev EU bo predčasno upokojen zaradi zdravstvenih vzrokov ali bo pred redno upokojitvijo daljši čas odsoten zaradi zdravljenja (vir: mednarodna zavarovalniška skupina Zürich).
  • V državah EU so bolezni najpogostejši vzrok za trajno invalidnost in posledično nezmožnost opravljanja poklica.
  • V Sloveniji je bilo konec leta 2015 več kot 37.000 zaposlenih odsotnih z dela, pri čemer je pri 4500 osebah bolniška odsotnost trajala neprekinjeno več kot eno leto (vir: Zpiz).
  • V Sloveniji se je leta 2015 invalidsko upokojilo 2070 zaposlenih, ki so zboleli za rakavimi ali srčno-žilnimi obolenji (vir: Zpiz in Inštitut za varovanje zdravja).

Bolniki z rakom, ki ne bodo pozdravljeni v dvanajstih mesecih, na kolikor bi bolniške omejila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bodo prisiljeni v status začasnih invalidov in bodo postali nov socialni problem.

 

prva varnost zavarovanje izpad dohodka

 

Kakšna je možnost zavarovanja pred izpadom dohodka?

Slovenske zavarovalnice večinoma omogočajo zavarovanja, ki zagotavljajo nadomestilo samo v primeru poškodb in nezgodne invalidnosti. Slovenci smo leta 2015 za nezgodna zavarovanja namenili skoraj 95 milijonov evrov. Ker je nezgoda oziroma poškodba v samo okoli desetih odstotkih primerov vzrok za daljšo bolniško odsotnost ali trajno invalidnost, se lahko vprašamo o primernosti tovrstnih zavarovanj. Pri Prvi osebni zavarovalnici ugotavljamo, da ljudje pogosto sklepajo nezgodna zavarovanja z zavarovanjem nezgodne invalidnosti, dnevne odškodnine zaradi poškodb, hkrati pa se ne vprašajo, kako bo na njihove prihodke vplivala začasna ali trajna nezmožnost opravljanja dela zaradi bolezni. V Prvi osebni zavarovalnici zato že od leta 2013 svetujemo sklenitev zavarovanja za primer daljše bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali nezgode in zavarovanje delovne sposobnosti.

 

Kaj svetuje Prva osebna zavarovalnica?

 

Že od leta 2013 svetujemo sklenitev zavarovanja za primer daljše bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali nezgode in zavarovanje delovne sposobnosti.

Nadomestilo za bolniško odsotnost zaradi bolezni ali nezgode. PRVA Varnost z zavarovanjem za primer bolniške odsotnosti zagotavlja finančno nadomestilo za čas aktivnega zdravljenja, ko je bil zavarovanec prehodno nesposoben za delo. Mesečno nadomestilo lahko glede na izbrani paket znaša od sto evrov in največ tisoč evrov na mesec. A ne sme znašati več kot 25 odstotkov posameznikove bruto plače v času sklenitve zavarovanja.

Primer izplačila: 35-letnik, ki prejema bruto plačo 1400 evrov, izbere mesečno nadomestilo v višini 250 evrov z odložilnim rokom 30 dni, za kar plačuje mesečno premijo 8,54 evra. Če njegova bolniška odsotnost z dela zaradi katerekoli bolezni ali poškodbe traja tri mesece in ima v tem času 90 dni aktivnega zdravljenja, mu bo zavarovalnica za vsak dan aktivnega zdravljenja priznala nadomestilo. V njegovem primeru je nadomestilo skupaj 750 evrov. Nadomestilo mu bi bilo sicer izplačano v primeru vseh bolniških odsotnosti zaradi nezgode ali bolezni, ki bi trajale najmanj 31 dni in največ za 365 dni.

 

Mesečna poklicna renta za invalidnost

Z zavarovanjem se je mogoče zavarovati za primer popolne in trajne poklicne invalidnosti, ki je posledica nezgode ali bolezni. Kadar zavarovanec ni več sposoben trajno opravljati dela oziroma poklica, si s tem zavarovanjem omogoči dodaten dohodek do predvidene starostne upokojitve (pri 65 letih). Če posameznik zaradi bolezni ali nezgode postane popolni in trajni poklicni invalid, mu PRVA Varnost omogoča prejemanje poklicne rente za invalidnost v višini od sto evrov do tisoč evrov (odvisno od izbranega paketa, pri čemer izbrana renta ne sme predstavljati več kot 50 odstotkov posameznikove bruto plače ob sklenitvi zavarovanja). Renta se izplačuje mesečno, za čas od dneva nastanka popolne in trajne poklicne invalidnosti do dopolnjenega 65. leta starosti oziroma do smrti zavarovanca, če ta nastopi prej. Izplačilo rente za invalidnost ni vezano na potek zavarovanja in v vsakem primeru traja do 65. leta starosti.

Primer izplačila: 45-letni učitelj na gimnaziji ima za dobo deset let sklenjeno poklicno rento v višini 500 evrov na mesec. Za to zavarovanje plačuje mesečno premijo v višini 11,44 evra. Za seboj ima 20 let delovne dobe. Zaradi hujše bolezni ne more več opravljati svojega ali primernega poklica, ki bi ustrezal njegovi izobrazbi in delovnim izkušnjam. Kar dokazuje z zdravniškimi spričevali. Lahko pa bi opravljal preprosta dela, za kar bi bil seveda slabše plačan. Čeprav ni nujno, da mu Zpiz prizna invalidsko pokojnino, bo zavarovanec skladno s splošnimi pogoji in izbranim osnovnim paketom do svojega dopolnjenega 65. leta starosti na mesec prejemal 500 evrov poklicne rente za invalidnost.





Bodite obveščeni prvi

X

0808808

Pokličite nas (Od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

X
Pišite nam
X
Naročite termin
Želite osebno svetovanje? Oddajte svoje podatke in poklicali vas bomo.