Komentar dogajanja na finančnih trgih marec 2017

Če je za svetovne delniške trge že kazalo, da poznajo le še pot navzgor, pa se je v marcu borzno razpoloženje nekoliko ohladilo. Tako so ameriške delnice zajete v indeksu S&P 500 izgubile skoraj odstotek (izraženo v evrih), globalni delniški indeks MSCI pa je s -0,02 % (v evrih) mesec zaključil blizu izhodišča. Razlog za omenjeno gre iskati v vsaj delno »prenapihnjenih« pričakovanjih vlagateljev glede pozitivnih učinkov Trumpove politike in zavedanje, da vizija »Naprej Amerika« za začetek uresničevanja potrebuje širšo podporo, na kar je nenazadnje pokazal tudi spodleteli predlog zdravstvene reforme. Pozitivno so presenetili evropski delniški trgi in z donosnostjo skoraj 3 % (merjeno z indeksom Stoxx Europe 600 v evrih) nekoliko zmanjšali razkorak v primerjavi z ameriškimi. Gonilo za omenjeno, so predstavljale predvsem objave solidnih makroekonomskih podatkov evroobmočja, kot tudi proevropski razplet parlamentarnih volitev na Nizozemskem ter pričakovanja o (za Evropo) ugodnem razpletu prihajajočih predsedniških volitev v Franciji.

Kljub omenjenim vzpodbudnim podatkom, pa inflacijska dinamika v evroobmočju po besedah Maria Draghija še ni na točki, ko bi delovala samozadostno, saj osnovna inflacija z 0,7 % (YoY) ostaja na nizki ravni. Tudi zato, Evropska centralna banka (ECB) v podporne ukrepe na marčevskem zasedanju ni posegala. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je konec meseca znašala 0,3 %, kar je 0,1 odstotne točke višje kot pretekli mesec. Odločitev o dvigu referenčne obrestne mere, pa je bila skladno s pričakovanji vlagateljev sprejeta onkraj luže. Ob nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela in inflaciji blizu ciljne vrednosti, utegne Ameriška centralna banka (FED) referenčno obrestno mero glede na napovedi v letu 2017 dodatno dvigniti še trikrat.