Danes povprečna pokojnina znaša 59 odstotkov neto plače, današnji 40-letnik pa lahko pričakuje, da bo ta delež še manjši. Pokojninsko varčevanje tako postaja vse pomembnejše.

Sem zavarovalniški agent ali svetovalec za osebna zavarovanja, kakor želite. Vsak dan hodim na teren, saj je zanimivo v živo spoznavati nove ljudi. Za kakovostno svetovanje je pomembno, da ima stranka čas, saj je treba pregledati kar nekaj življenjskih situacij in preveriti odločitve, ki jih je ta sprejela v preteklosti. Moje svetovanje temelji na ugotovljenih potrebah in željah stranke, ki pa se jih običajno ljudje sploh ne zavedamo. Zato moram do njih priti skozi pogovor.

Lahko rečem, da se ljudje – ne le mlajši, temveč tudi moja generacija, ki se bliža abrahamu – čedalje bolj zavedajo, da morajo za svojo pokojnino varčevati tudi sami. A prav veliko znanja o tem, kje in koliko varčevati ter kakšno zavarovanje izbrati, nimajo.

Zgodbe mojih strank so zelo različne. Ob izrazih, kot so prvi, drugi in tretji pokojninski steber, so zmedene. Povedo mi, da jim vsak mesec s trajnikom trgajo za neka zavarovanja, a ne vedo natančno, za katera. Nekateri pa mi zaupajo, da so ob kaki škodi po njihovem mnenju prejeli premalo odškodnine. In tukaj se zgodbe o zavarovanjih v 90 odstotkih končajo.

Zato želim v pogovoru najprej odkriti osnovne informacije. Počasi izvem več o tem, koliko in kje varčujejo, koliko so že privarčevali, koliko let morajo še delati do upokojitve, ali jim za dodatno pokojnino vplačuje podjetje. Potem pa je treba na podlagi vsega tega ugotoviti, koliko je treba še varčevati iz lastnega žepa, da bodo tudi po upokojitvi imeli približno enak standard.

Pokojninska vrzel

Varčevanje za pokojnino je potreba. Do tega dejstva v pogovorih s strankami vedno pridemo skupaj. Vsak se strinja, da mora za to namensko varčevati. Toda koliko?

Najprej je treba izračunati razliko med sedanjimi prihodki in pričakovano pokojnino. Slednja je sicer odvisna od starosti, vendar danes povprečna pokojnina znaša 59 odstotkov neto plače (brez povračila stroškov prevoza na delo in stroškov prehrane), ki smo jo na svoj račun prejeli mesec pred upokojitvijo. Današnji 40-letnik pa lahko pričakuje, da bo ta delež ob njegovi upokojitvi še nekoliko manjši.

Priporočilo OECD je, da bi za ohranitev standarda po upokojitvi potrebovali najmanj 70 odstotkov svoje plače. Ob upoštevanju tega minimuma – sam sicer menim, da bomo za ohranitev standarda potrebovali več kot 70 odstotkov svoje plače, saj se nam stroški po upokojitvi ne bodo bistveno znižali – moramo privarčevati toliko, da bomo k pokojnini, ki jo bo odmeril ZPIZ, dodali še 11 odstotkov svoje sedanje plače.

Koliko je potrebno varčevati za pokojnino

In koliko je treba varčevati za teh 11 odstotkov? Odvisno, koliko je stranka stara. Mladi, ki so na začetku svoje delovne poti, bodo ciljni znesek lahko dosegli že s prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Starejšim pa bo ta cilj težje doseči, pri čemer velja pravilo »prej bom začel, več bom imel«.

Dodatno pokojninsko zavarovanje

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je temeljno varčevanje za dodatno pokojnino, ki ga kot namensko varčevanje spodbuja država, in sicer tako, da znesek varčevanja upošteva pri znižanju davčne osnove za izračun dohodnine. Maksimalna višina, do katere država prizna znižanje osnove za dohodnino, je 5,844 odstotka bruto plače oziroma največ 2.819,09 evra. Če nam za dodatno pokojnino vplačuje delodajalec, je treba pri izračunu, koliko še varčevati v tej obliki, upoštevati tudi njegov prispevek. Del denarja, ki ga bomo med letom namenili za varčevanje za dodatno pokojnino, nam bo država vrnila ob letnem poračunu za dohodnino. Strankam vedno svetujem na njihovem osebnem primeru, informativni izračun pa si lahko naredi tudi vsak sam na spletni strani Prve osebne zavarovalnice.

Takšno varčevanje je torej aktualno kadarkoli in za vse generacije (razen najmlajših in že upokojenih), ne glede na čas v letu. Ob koncu leta pa velja preveriti, ali ste skozi leto z vplačili na svoj osebni varčevalni račun izkoristili maksimalno olajšavo, ki jo posamezniku namenja država. Tisti, ki plačujete mesečno, torej samo preverite, ali ste dovolj plačevali med letom ali pa je morda potrebno manjše doplačilo do polne olajšave. Ne pozabite prišteti zneska, ki ga morebiti za vas vplačuje vaš delodajalec. Običajno je ta podatek povsem na dnu plačilne liste ali pa se »skriva« v brutu pod nazivom »plačilo za PDPZ« ali pa »plačilo za pokojninsko zavarovanje«. Ne smete pa tega mešati s prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje.

Izkoristite celotno davčno olajšavo

Tudi če še ne varčujete za dodatno pokojnino, lahko kljub temu, da je že december, izkoristite celotno olajšavo, ki vam jo za leto 2017 namenja država, in sicer z enkratnim vplačilom. Ta lahko znaša največ 5,844 odstotka bruto plače oziroma letos največ 2.819,09 evra. Vzemite to kot lepo božično ali novoletno darilo samemu sebi, januarja pa raje le začnite z mesečnim varčevanjem, da si boste lahko prihodnje leto decembra kupili kaj drugega. Pa srečno!